Arhiv podatkov o turah in razmerah v sezoni 1996/97



Gross Venediger (22., 23.6.97)

Okoli poldne sva se s kolegom odpeljala proti Visokim Turam. Avto sva pustila na parkirišču v začetku doline Gschloess, tik pod vhodom v predor skozi Felberske Ture. Do konca doline je sicer še približno 5 km ceste, vendar je tam vožnja prepovedana. Od konca ceste je nato še dve uri do stare praške koče in nadaljnjo uro do nove. Slabo vreme, z vetrom in dežjem, naju je prepričalo, da sva se ustavila že v stari koči. Do sem sva smuči nosila. Zjutraj sva se vzpela po snegu mimo nove koče proti vrhu Venedigerja. Močno je pihalo in sodra naju je zasipala. Ko sva malo pred vrhom prišla še v meglo, sva imela dovolj. Obrnila sva se in prav prijetno smučala levo pod Malim Venedigerjem v dolino Viltragen. Snega je bilo še sorazmerno veliko - prismučala sva skoraj do ceste. Po pivu v Venediger Haus se nama res ni dalo čakati na kočijaža, ki vozi turiste po dolini, ampak sva vso pot navzdol do avta kljub težki otovorjenosti opravila kar v lahnem teku.
France Sevšek -

Johanisberg 8. junij 3460 m

Planinska sekcija JELOVICA d.d. Odhod ob 2.00 iz Skofja Loke skozi Heiligenblut mimo mitnice, kot kaze do 5.00 ne pobirajo mitnine. Startali smo od parkirisca pri Franz Jozef Hoehe skozi tunel po sprehajalni poti proti koci Oberwalder. Kmalu nas je presenetil dez in vedrili smo pri Hoffmannovi koci. Proti Adlersruhe se je vzpenjalo veliko turnih smucarjev, ki so po vecini obrnili. Po eni uri cakanje smo obrniti tudi mi. Snega na ledeniku Pasterza je se kar nekaj in razmere za smucanje so po nasem mnenju ugodne in bodo vsaj se teden ali dva.
rts -

Križ, 8.6.97

Tudi v Julijcih se turnosmučarska sezona še ni končala. V Vratih je sicer že čisto poletno vzdušje, više gori pa je še dovolj snega. Slabi dve uri smo v nedeljo nosili smuči do spominske plošče nad skokom pod Stenarjem. Prvi strmini je sledilo pri odcepu poti proti bivaku IV še nekaj deset metrov kopnine, potem pa lep sneg vse do grebena Križa. Z dvema prestopanjema smo prišli po snegu vse do predvrha s smerno tablo. Kljub ne prav prijaznemu vremenu smo se še peš vzpeli na vrh Križa, kjer smo opazovali meglo in krmili lepo rejeno miško (od česa le neki drugače živi?). Vreme se je čez čas razjasnilo in smučanje po lepo predelanem snegu je bilo pravi užitek, vreden tistega malo napora pri nošnji smuči.
France Sevšek -

Sonnblick (17.5.95)

Planinska sekcija JELOVICA d.d. Dne 17. maja, odhod ob 3,00 iz Škofje Loke, s kombijem mimo Heilegenbluta do znamenite rampe - 3 ključavnice. Ob 6,15 odhod pe, po asfaltu mimo koče Alten Pochter. Sneg se je začel na melišču pri 1900m, nekaj serpentin po zorani cesti, nato v sneg - trd za hojo, vendar je šlo brez derez. Na ledeniku nas je pričakalo sonce in južen sneg, uživali smo v lepem razgledu na nekoč na mejnik - Grossglockner. Vhod v kočo še vedno zasnežen, točeno pivo po 40 ATS. Vreme sončno, brez vetra. Do koče 4,30 ure. Koča kar polna turnih smučarjev, ki pa so večinoma prišli iz drugih dolin. Z vrha lep razgled na turnih smučarjev poln Hocharn 3250 m. Spust po ledeniku kar v redu (za ta letni čas), spodaj na plazu pa super. Smuka do 1800 m - lovili smo zadnje flike. Lepa tura, za ta čas ugodna smuka.
rts -

Za Akom - Jugova grapa (17.5.97)

Sneg je bil teak in juen. Na vrhu jugove grape je padal leden de, spodaj de. Smuka je mona do viine 1700m, če vam ni koda smuči do viine 1550m. Naslednji teden bo verjetno pri macesnih treba za nekaj metrov sneti smuči. Najbolji sneg je ravno mimo treh macesnoh, od viine cca. 1900m do 1700m. Iz Jugove grape je treba izstopiti po skalah. Dostop na Dolki kri je večinoma kopen, mestoma je malo snega in ledu.
Marjan Hocevar -

Gross Venediger (17. in 18.5.97)

Konec tedna (17., 18.5.) smo bili na Gross Venedigerju. Sli smo iz Hinterbichla. Razmere so odlicne, ceprav je sneg le do 2121m (Johannishutte). Sneg pod Defreggerhute se zelo hitro omehca. Imeli smo idealno smuko, saj smo bili ob 8.00 ze na vrhu, ob 9.30 pa ze v dolini. Vse kar je kasneje je ze pozno. Razmere na severu iz strani Krimmla izgledajo z vrha odlicne. Zapornica nad prvim kamnolomom je bila odprta, zato smo se peljali do drugega in s tem prihranili 45min hoje, ter podarili zandarjem 300 ATS kazni. Spanje v Defreggerhutte (2962m) je 150 ATS, kot skupina smo se dogovorili za 100 ATS.
Matjaž Dolenc -

Bohinj, pl. Suha, Špik(1799m) (11.5.97)

V Laškem Rovtu zavijemo zavijemo z glavne ceste navzgor na gozdno cesto, ki nas po sedmih kilometrih pripelje pod planino Suha. Nadalje lahko slabo uro sledimo markacijam do planine. Zaradi podrtega drevja pa je bolje, da se v prvi polovici strme stopnje odločimo za staro (neoznačeno) pot, ki pobočje premaga proti desni.
Pobočja Rodice nad planino Suha so še lepo zasnežena. Midva sva se odločila za prvi graben na levi. Ta naju je pripeljal na greben Špika. Prečila sva greben in se povzpela do vrha po zasneženem severnem pobočju. Na večinoma trdi podlagi je bilo kakšnih pet centimetrov svežega snega, ki se z njo še ni sprijel. Zadnjih nekaj metrov sva naredila peš po kopnem skalnem grebenu. Tam sva doživela presenečenje. Zelo od blizu sva srečala pravega živega modrasa, ki se je grel na soncu.
Smučala sva v kotanjo SZ od vrha, se nato vzpela nazaj na greben Špika in po grabnu na planino Suha. Bilo je vroče, sneg je bil južen in počasen - smučanje je bilo videti, kot bi ga posnel v "slow motion" tehniki.
Razmere bodo tu še nekaj časa ugodne in zaradi bližine ceste je to področje primerno tudi za kakšen poldneven smuški sprehod.
France Sevšek -

Ledine, Jezersko sedlo, Savinjsko sedlo (11.5.97)

Sneg se zacne malo pod Kranjsko koco na Ledinah. Jeziki so sicer se nekaj nizje, vendar niso dovolj siroki da bi lahko hodil s smucmi. Skorja na snegu ne drzi in se predira dokler nimas smuci - potem pa postane hoja pravi uzitek. Snega je od koce naprej dovolj. Z ledenika pod Skuto se plaz se ni sprozil (nad Cesko koco pa je bilo videti ze vecinoma podrto). Prvih nakaj metrov spusta s Savinjskega sedla v Mrzli dol je mogocih samo se po jeziku tik ob steni (verjetno ne bo vec dolgo). Nisem se spustil cisto na Okreselj , ker je bil sneg ob 9h ze prevec juzen (vzhodna stran). Raje sem sel nazaj na Jezersko sedlo in se spustil na Ledine in izkoristil idealno smuko.
Tomaž Zupan -

Belopeška jezera - Mangartsko sedlo - Mangart (do višine 2400 m) (11.5.97)

Na italijanski prečki na Mngartu je različno debela s podlago nesprijeta kloža. Za prečenje ni primerna. Na stenah na severni strani je še veliko oprijetega snega. Talil se je in odpadal na severnih straneh nekako do višine 2000m, na ostalih straneh pa do vrha. Na pobočju proti Mangartskemu sedlu je zgoraj debela plast sprijetega napihanega snega (1,5m), spodaj pa je težak južen sneg, (cca 30-40cm). Sveža snežna odeja je po vsej površini Mangartskega sedla. Podobno je tudi proti Belopeškim jezerom, kjer smo smučali do višine 1300m. V grapo so se vsipali plazovi in se bodo verjetno še kak dan. Po moji oceni bo smuka čez nekaj dni možna le še do kakih 1600m.
Marjan Hocevar -

Vprašanje: Snežne razmere na Krnu?

Zanima me ce kdo ve, kaksne so snezne razmere na pobocjih med Krnom in krnskimi jezeri.
Med prazniki sem bil tam spodaj, v Vrsniku, zal pa nisem imel s seboj smuci (kaksna napaka!) in sem gledal samo od spodaj. Robovi okoli Planine pod Zjabci so bili se zasnezeni in smuka nad Krnskim jezerom je bila gotovo ugodna. Tudi prijatelji mi pravijo, da je smucarija z Batognjice se zelo dobra.
Matjaž Dolenc -

Heiligenblut - cesta (8.5.97)

Pred prazniki sem klical v Heiligenblut. Na turisticnih informacijah so rekli, da je prevec novega snega, je velika nevarnost plazov, cesto proti Glocknerju naj bi zaceli pluziti tisti teden po praznikih, pluzenje traja cca. 7 do 10 dni. Zaradi vremena verjetno se niso zaceli.
Matjaž Dolenc -

Chamonix, Aosta (prvi maj 97)

Med prvomajskimi prazniki smo nekaj dni preživeli v Chamonixu. Čakali smo na izboljšanje vremena. Zadnje dni aprila je v gorah močno snežilo, nad 3000 m je zapadlo okoli 1m snega. Zato smo se tudi po izboljšanju vremena odrekli pravemu visokogorju. Prečili smo greben Aiguilles rouges in smučali v Buet. Snega je na tem koncu Alp letos malo, ledeniki so že precej odprti.

2. in 3. maja pa sva s kolegom obiskala Rifugio Sella v skupini Gran Paradiso. Iz Aoste sva se peljala po Val di Cogne do parkirišča v Valnontey. Tam so nama prijazni domačini na vprašanje o razmerah povedali, da naj naju nikar ne skrbi, da vse do koče ni nikjer snega. In res sva vse do koče smuči nosila. Tudi okolica koče je že precej revna s snegom. Punto Nero pokrivajo le še krpe snega in smuka proti severu ni več smiselna. Odločila sva se za vzpon na Gran Serra (3552 m), kjer je bilo še dovolj snega. Pri povratku sva smučala mimo koče in nato po desni strani potoka navzdol, po več ali manj povezanih flikah snega.


Še nekaj podatkov:
Iz Ljubljane se je mogoče peljati v Chamonix z vlakom za pribl. 12000 Sit. Simplon ekpres gre iz Ljubljane ob 17h in pride ob 5h zjutraj v Martigny, kjer počakamo na lokalni vlakec, ki nas ob 10h pripelje na cilj.
telefon: 00 33
- Office de Haute Montagne 4 50.53.22.08.
- Refuge des Grands Mulets 3051 m 4 50 53 16 98)
- Rifugio Vittorio Sella (Italija)165 74 310
France Sevšek -


Kotovo sedlo (2.5.97)

Sneg se začne tričetrt ure hoda nad Tamarjem. Višje gori ga je še dovolj. Žal je v gornjem delu preveč omehčan in smuka ni bila ravno idealna. No, pod Šitami je še mnogo huje, saj je po celotni dolžini žleba potegnil plaz, zato je prebijanje med zmrznjenimi grudami zelo mučno. Povsem spodaj pa skuša biti sneg rahlo gnil, tako da danes smuka res ni bila kaj prida. Se bo pa do naslednjega vikenda sneg verjetno toliko preobrazil, da bo spet v redu - kaj dosti višje pa še ne bo skopnel.
Mišo Jenčič -

Vrh brez imena med Križem in Dovškim gamsovcem(2403m) - 1.5.97

Sneg se zacne nad skokom levo pod Dolkovo glavo, priblizno pri malem izviru vode ob markirani poti na Bivak IV (pribl. 1450m). Snezni jeziki so precej ozki, zato je potrebno pogosto obracanje, vsaj v prvem delu. Do spominske plosce v skali je dovolj snega za hojo in smuko. Malo visje zacnejo dodatki novega snega, ki v delih pod Stenarjem dosezejo priblizno 35cm. Sneg je bil popolnoma nepredelan, v strmem delu v smeri stenarskih vratc pa trd, da se ni prediral. Podobno izgleda celotna hoja pod Krizem do vrha kriske stene in neimenovanega vrha. Mogoce pa ima ime, le da ni napisan na karti Triglav (1:20000)? Smuka bi bila bolj ugodna z najkrajsimi smucmi, ker se pri smucanju skorja predira in ovira pravo vijuganje brez skakanja. Spodnji del od odcepa poti na Bivak, je bil juzen in tezak, toda vijuganje zaradi bolse strmine kar gre. Mogoce bo tu optimalno sele v drugi polovici maja, saj bo do 15. verjetno se kaj snezilo. Lep pozdrav.
Janez ANDERLE -

Sovatna (20.4.97)

Zopet so imeli vremenarji prav! Po lepi soboti je bilo vreme v nedeljo prav neprijazno. S kolegom sva si kljub temu šla ogledat, koliko je še ostalo snega v Sovatni. Cesta v Vrata je lepo prevozna. Snega je pod triglavsko steno še dovolj, Sovatna pa je v spodnjem delu že povsem kopna. Više sledijo ozki pasovi snega, grapa in nato lepo zasnežene strmine. Več kot polovico vzpona sva opravila z derezami na nogah in smučmi na hrbtu. Sneg je bil poledenel in vse bolj prekrit z nesprijeto svežo plastjo. Vse gosteje je snežilo - do popoldneva ga je naneslo že 5 do 10 cm. Ravno prav ga je bilo, da je skril kamenje in skale, česar najine smuči niso bile prav nič vesele. Pri sestopu sva smučala iz Sovatne desno mimo bivaka, na pobočja pod Luknjo. Kljub megli in sneženju sva uživala v spustu prav do doline - do odcepa poti proti Pragu.
France Sevšek -

Za Akom (19.4.1997)

V soboto je bilo vreme lepo. Sla sva mimo treh macesnov proti sedlu med Poncama. Snega mimo macesnov je dovolj. Prismucala sva do bivaka, vandar po zadnjih krpah snega. Dovolj ga je do sredine doline ZA Akom. Pod Kacjim jezikom sva obrnila, ker sem ocenil, da bi bilo precenje pobocja nevarno za plaz. Na vrhu je bila razlicno debela kloza, (5 do 25 cm), spodaj cca. 5 - 10 cm pomrznjenih plasti snega, nato pa cca. 3 cm debela plast "sladkorja", ki se je sam od sebe vsipal iz plasti na tla, tam kjer sem delal prerez snezne odeje. Smuka nazaj je bila idealna. Za smuko naravnost izpod kacjega jezike je bilo snega premalo.
Tisti, ki so se vracali iz Jugove grape so povedali, da je v grapi do kolen debela kloza, pokrita s tenko skorjo. Na juzni strani Dovskega kriza je menda vse teklo zaradi mocnega sonca.
Naslednji dan se je vreme poslabsalo in menda so sledile tudi padavine.
Marjan Hocevar -

Savinjsko in Pasje sedlo (19. 4. 1997)

V soboto sem se v pričakovanju lepega turnosmučarskega dneva priključil skupini, ki se je odpravljala na Savinjsko sedlo s povratkom preko Pasjega sedla in po plazu pod Planjavo. Čudovito vreme in idealne smučarske razmere so nas spremljale ves čas ture, čeprav sem se zaradi toplega jutra že bal, da bo sneg premehak. Na srečo se to ni zgodilo, saj je ostal dovolj kompakten za vodenje smuči tudi na sončnih delih Okrešlja, na nekaterih mestih pod Planjavo pa je bilo celo rahlo ledeno, kar je predstavljalo še poseben užitek.
Cesta do parkirišča pod slapom je bila kopna, prav tako pa tudi pot do izvira Savinje. Tudi v gozdu je bilo bolj kopno kot ne, prave smučarske razmere pa so se začele pri zavetišču GRS in se nadaljevale prav do Savinjskega sedla. S podaljšanjem ture preko Pasjega sedla se je smučarski spust krepko podaljšal po plazu pod Planjavo celo nižje od parkirišča. Krasna tura, ki bo glede na razmere možna še nekaj časa!
Matjaž Glavič -

Velika Dnina - sobota, 19.04.1997

To je tura za najvecje zagnance oz. tiste, ki zelijo s prstom potegniti po smetani prav na vrhu torte. Avto pustimo ob cesti za Vrsic, pri odcepu za Krnico, nekaj ovinkov pod Mihovim domom. Od odcepa pelje precej strma cesta naprej v smeri planine V Klinu. Spodaj, pred potokom, je dokaj prostorno parkirisce v senci - "za lastnike zemljisc". Smuci je od tu treba nesti do priblizno 200 v.m. pod Bivakom I, ki je na 2180m. Graben v Gruntovnici je popolnoma suh, le vsako leto se mi zdi tezje prehoden. Veliki balvani so vedno bolj njegov gospodar, pesek med njimi pa neusmiljeno izpira voda. S smucmi se je boje drzati markirane poti od koce pri Krnici. Toda pozor - v rusju, kjub temu da ni se pretirano toplo, lahko naletite na gada. Snega v grapi med Spikom in Malo martuljsko ponco ni dosti vec kot meseca julija. Sneg se zacne malo nad to grapo, ko obrnemo desno navzgor med redke macesne in rusevje. V tem predelu je sneg pomrznjen, v zgornjem, najstrmejsem delu, brez derez celo prenevaren. Sele ko dosezemo gornje vecje macesne in ko se rusevje konca, si lahko privoscimo hojo na smuceh - s srenaci. Priblizno ob pol dvanajstih to podrocje doseze sonce izza Rakove spice. Sneg je pomrznjen na vsem podrocju do pod Oltarja. Tik pod skalami pod Oltarjem so sprijete grude, toda kljub temu se da kar dobro krmariti. Le vidljivost, ce ni sonca, je zaradi vsesplosne beline slaba. Ker se je okrog Skrlatice in Rokava zacelo oblaciti, sem se odlocil za spust ze malo po 13. uri. Ce so razmere ugodne se splaca pocakati. Optimalno v tem casu, ce je soncno vreme, je med 14.30 in 15.00 uro. Sneg verjetno ravno prav popusti za cudovito vijuganje. Toda racunati je treba z vecjo nevarnostjo padajocega kamenja, zato tudi celada ne bo odvec ! Se posebej spodaj v Spikovi grapi. Po vcerajsnjem snezenju so razmere seveda bistveno tezje kot sem jih imel v soboto.
Janez ANDERLE -

Raduha 19.4.97

Iz Solcave sem se podal na pot proti Grohatu ne prevec zgodaj zjutraj. Vreme je bilo lepo, soncno, toplo, skoraj taksno kot poleti. Po strmi poti in tezkem nahrbtniku otovorjenim s smucmi (malce cudni pogledi domacinov) sem prispel do snezne meje, ki se zacenja nekje pri koci (Grohat). Po gozdu se se da pripeljati iz vrha do koce. Seveda moras zato imeti cele smuci in ne tako kot jaz imeti nesrece na vrhu Durc, kjer se mi je po par zavojih odprla vez. Po nekaj drsenja proti dolini sem se moral vrniti nazaj po smucko, ko sem ugotovil, da se ne bo dalo vec smucati. Iz sprednega avtomata je namrec odpadel vijak in spust sem moral opraviti kar po vseh stirih. Ker sem pred tem tudi malce zasel v desno (stran od Durc) nisem sel do vrha Raduhe ampak samo do Durc. Vendar pa smucanje iz vrha Durc tako ali tako ni mozno. Smucanje je mogoce samo izpod skal. Sneg je bil deloma mehak juzen, v glavnem pa skorjast, ki se je vecinoma prediral pri hoji.
Obilo srece zelim vsem, ki se bodo odpravili na Raduho, vedar pohitite!
Andrej Zimsek -

Sonnblick, petek 18.04.97

Ob 03:00 smo speljali iz Ljubljane in ob 06:15 zaceli vzpon od rampe nad Heiligenblutom (cca 1530m). Pri mosticu na cca 1700m se zacne neprekinjena snezna odeja, ki pri Alten Pocherju meri 50 cm. Direktni prehod naravnost po desni pod ledenik je lepo zapihan, zgleda da je bilo precej kopno. Od tu se splaca v levo, v smeri letne poti mimo skrbine Pilatus. Visina snega naglo narasca - meteorolog pravi, da ga je na vrsnem sedlu 520cm. Koca in opazovalnica sta povsem zameteni, vstopajo skozi okno v 2.nadstropju oz. skozi 7m dolg rov. Temp.na vrhu (3105m) je bila -8 stop., smuka pa v splosnem odlicna. Sneg je vecinoma napihan, rahlo sprijet suh prsic, na vecji strmini bi bila velika nevarnost plazov. Na spodnjih strminah je snega bistveno manj in postaja vse bolj skorjast, na koncu pa gnilec.
Glede na slabse razmere pri nas, se verjetno kje tam se srecamo.
PS: na JV vesinah Hocharna je vidnih vec napok in nekaj takih ki ocitno cakajo na ustrezen impulz.
Borut Crnivec -

Krma (18.4.97)

V petek 17.4. smo se odpravili na Kredarico skozi Krmo. Ker je bila napovedana jasna noč smo se odločili za večerni pristop. Od garaž v Krmi smo se odpravili ob 18.45. Bila je jasna in brezvetrna noč, tako da je bil vzpon pravi užitek in nismo potrebovali svetilk. Smuči je potrebno nesti do gozdnega robu (cca 40 min.) do koder se da tudi lepo prismučati. Kratek odstavek (20 m) pod bivakom v zgornji Krmi je kopen in je treba pri povratku sneti smuči. Kopen je tudi večji del poti okoli Arnove glave. Zato za spust priporočam smučanje čez Kurico, kjer je snega dovolj. Razmere za smuko so bile zelo v redu. Odsmučali smo ob 8.30, ko je sneg ravno prav odjenjal in je bil enake kvalitete skoraj od vrha do tal. Priporočamo.
Leon Hladnik -

Luknja (13.4.1997)

Cesta je čisto suha vse do Aljaževega doma. Sneg se je začel šele na mestu kjer se odcepi pot za čez Prag. Ker je bilo hladno je bil sneg ravno prav trd - odličen za hojo in še čisto v redu za smučanje. Vreme je bilo odlično nekaj sonca oblakov vmes je pa občasno potegnil veter . Na vrhu Luknje je pa sledilo razočaranje : proti Bavškemu Gamsovcu je vse kopno . Sneg je samo še na zaplati kakih 100 m naprej od Luknje. Pogledat sem šel še 5 minut naprej pa sem obupal in se vrnil. Izkoristila sva sneg do koder je bil - v zgornjem delu ga je še dovolj, v drugi polovici pa skale že gledajo ven in treba poizkati kaksen prehod. Izkoristila sva še zadnje krpe in prismučala prav do konca - do odcepa za Čez Prag.
Tomaž Zupan -

Mojstrovka (13.4.97)

Cesta na Vršič je uradno sicer še zaprta, vendar se da pripeljati prav na prelaz. Po plazu vodi dobra gaz, po kateri smo se kot po lojtrici vzpeli do Grebenca (če gazi ne bi bilo, bi zaradi trdega snega v gornjem delu potrebovali cepin, pa tudi dereze ne bi škodile). Nad Vršičem so že obsežna kopna področja, zato je Mojstrovka le še za najbolj brezkompromisne turne smučarje: če bi se želeli vrniti na Vršič po plazu, je treba prečiti kar dosti kopnine preden dosežemo Grebenec (in nato še peč sestopiti do škrbine); pri smučanju v drevesnico pa smo tudi morali prečkati dve kopni melišči in na koncu precej motati po ruševju. Smo se pa vseeno prismučali praktično do spodnje poti.
Mišo Jenčič -

Ankogel(3246m) (10. in 11.4.97)

Trenutno je v tem koncu precej vetrovno vreme, zato gondola ne obratuje. Turo sva s kolegom zastavila pri spodnji postaji gondole, ki pelje skoraj do planinske koce Hannoverhuette (2719m). V zadnjih dneh je v tem koncu zapadlo precej novega snega. Tako bo verjetno v naslednjih dneh mozna smuka od prve postaje gondolske zicnice, kjer je tudi koca z imenom Hochalmblick na 1930m. Tu so nama turo odsvetovali, ker da je zgoraj do 5m novega snega. Teptalni stroj, ki je urejeval smucarsko progo, je res zaradi zametov prejsnji dan zakljucil pod zgornjo postajo. Naprej se namrec ni prebil, ker so deloma zameti res visoki vec kot 2m. Sneg je suh in zbit, pod smucmi se rahlo predira. Po smucarski progi sva se tako do mraka prebila na koco Hannoverhutte. Od spodaj je to skoraj cistih 1500 visinskih metrov. Precej enostavneje je seveda, ce vas do tam pripelje gondola. V zimski sobi verjetno po snezenju ni bilo se nikogar, ker so bila vhodna vrata tako zametena s suhim snegom, da jih je bilo treba skoraj na silo odpreti. Sicer je sobica prijetna. Na pogradih lahko udobno prespijo stirje. Na razpolago je gaspercek in drva kolikor hocete. Turo sva nadaljevala od te koce proti sedlu ki je kakih 150-200m pod vrhom Ankogla. Od zgornje gondolske postaje je potrebno zastaviti nekoliko nizje v smeri proti Hochalmspitze. Ce ste previsoko, vas cakajo neudobni skoki, ki jih brez vrvi ob vsej turnosmucarski krami tezko premagamo. Do sedla gremo naprej cik-cak brez problemov. Srenaci so skoraj obvezni, posebno zgoraj, za dostop cisto do sedla pa dereze. Razmere za smuko, od sedla v dolino proti Boeckstein-u, kjer je druga stran Turskega predora, so bile dalec od crnogledih napovedi prejsnji dan. Pred spustom sva se podala tudi na sam vrh. Na salzbursko stran neprijeten veter, koroska stran pravo zatisje v soncne vremenu. Od sedla proti vrhu je precej napihanega novega snega, tako da se dela na derezah cokla, kar je precej neprijetno v najvecjem naklonu (pribl. 50 stopinj). Pod suhim snegom je tik ob skalah led. Vse skupaj poplaca cudovit razgled dalec naokrog, tudi proti nasim Jalovcu,Mangartu in Triglavu. Kot sem ze prej omenil, je bila smuka od sedla navzdol po zbitem, spihanem suhem snegu pravi uzitek. Drzala sva se bolj obrobnih delov, izogibala sva se izpostavljenim sredinskim. S smucmi je bilo mogoce priti zelo nizko. Sem in tja so na izpostavljenih soncnih predelih prekinitve. Ciste pes hoje do postaje Boeckstein ni bilo vec kot za slabe pol ure. Vlak skozi predor nazaj do Mallnitza vas stane 34ATS. Vozi skoraj vsaki dve uri. Vsak vlak ne ustavi na prvi postaji takoj za predorom, od koder je se 2km do spodnje gondolske postaje, kjer vas verjetno caka avto. Taxi od Mallnitza do spodnje postaje zicnice vas pride 120ATS (pribl. 8km). Kot sem nedavno bral, se odpravlja ali se je odpravila vecja skupina iz Ljubljane na Sonnblick in Hocharn. Mislim da je v teh dneh za Hocharn bolje pocakati. Verjetno je nevarnost plazov prevelka. Iz Hannoverhuette se je lepo videla velika odtrgana plast snega na njegovem levem delu. Hocharn je v salzbursko stran precej strm, zato toliko bolj nevaren ob novozapadlem snegu. Res pa je, da se hitreje predeluje, ker je obrnjen proti soncu. Da je strmi, sva se lahko s kolegom prepricala preteklo leto, ko sva opravila prav to turo do spodnje koce "Naturfreunde huette". Sonnblick v smeri Heiligenbluta pa verjetno ni problematicen.
Janez ANDERLE -

Savinjsko sedlo 6.4. 97

Dostop z avtomobilom do parkirisca pod slapom se ni mogoc - lahko pa ga pustimo nekje na pol poti od Doma planincev. Resnejsi sneg se pricne v gozdu nad slapom. Pri zavetiscu GRS (kjer smo vedrili zaradi snezenja) je snega se precej - kakih 70 cm. Sneg se proti Savinjskemu sedlu pocasi trdi, na vrhu pa je precej trdo - za lepo smucanje skoraj prevec, vendar se kljub temu da peljati. Opasti pod vrhom niso prevelike oz. do popolnega ojuzenja snega niso nevarne. Smuka je bila najboljsa v srednjem delu, ko je sneg ravno prav ojuzen. Smuka je mogoca do zavetisca GRS, nato pa je moznega se nekaj sto metrov drvarjenja.
Iztok Grilc -

Križ, 11.4.97

Na Križu se snežna odeja začne na strmini nad skokom (v grapi pod skokom snega ni niti za vzorec). V spodnjem delu je sneg že povsem predelan, nekje nad 1800 m pa je nekaj novega snega, ki je mestoma skorjast. Vrh Križa je še dodobra zametan s snegom (ogromne opasti), toda greben pod vrhom je v precejšnji meri spihan in pokrit z modrikastim ledom, ki ni prijeten niti za oči in še manj za hojo (ob toplejšem vremenu se ta led verjetno omehča). Smuka je bila prav v redu, čeprav je bilo danes kar malo pretrdo.
Mišo Jenčič -

Velo polje (6. in 7.4.97)

Ko smo se v soboto zjutraj pripeljali do garaž v Krmi, je bilo tam že precej avtomobilov - Kredarica postaja vse bolj priljubljena. Sonce sneg hitro pobira, cesta je kopna in enostavno prevozna, le ko popoldne zmrzal popusti, se je treba sprijazniti z vožnjo po blatu. Do konca gozda smo smuči nosili, saj je do tam snega le še za vzorec. Smuka z Bohinjskih vratc proti Velem polju je bila pravi užitek, čeprav je bilo pod Vodnikovo kočo treba premagati nekaj krajših kopnin. Po počitku na toplem soncu je deskarski del naše skupine odpešačil nazaja na Vratca in nato užival v širokih zavojih po že omehčanem snegu nazaj v Krmo. Dva, ki ostajava zaprisežena turna smučarja, pa sva se odpravila proti planini Pod Mišelj vrhom in dalje pod Jezerski preval. Vreme je bilo zelo nenavadno, kar ni se moglo odločiti kakšno naj bo: med sneženjem je sijalo sonce in močno je pihalo. Po prijetno prebivakirani noči sva se vzpela na Jezerski preval in smučala na Jezerce. Južna pobočja Stogov so pretežno kopna, smučati je mogoče le po zaplatah snega in grapah. Proti Velem polju sva se vrnila preko Mišeljskega prevala, s katerega sva uživala v smuki po centemetrski plasti svežega snega na trdi podlagi. Na Bohinjska vratca sva šla po desnem pobočju, mimo koče nekdanjih veljakov, kjer je še dovolj snega. Sneg je na senčnih pobočjih Krme popoldne že postajal skorjast. Smučanje se je končalo v grmovju, kakšne pol ure pred garažami.
France Sevšek -

Raduha 28.3. in 8.4. 1997

V zadnjih dnevih sem se dvakrat podal na Raduho. Na Veliki petek (28. 3.) sem imel sicer slabo vreme vendar sem turo vseeno opravil. Razmere so bile glede na siceršnje vremensko stanje kar dobre (sneg od pol poti med Bukovnikom in Grohatom pa do Durc, dalje pa je potrebno iti peš). Takrat je bilo cca 10 - 15 cm novega (pretežno južnega) snega na trdo podlago, tako da je vzpenjanje zelo oteževalo zdrsevanje in delanje cokel na srenačih. Tudi vreme je bilo oblačno, pri sestopanju skozi Durce pa je začelo še močno pihati in snežiti. Razmere so bile popolnoma drugačne 8. 4., saj so bile že nekaj dni temperature dovolj nizke, da se je ustvarila trda skorja, ki se le občasno predirala, pri smučanju pa sploh ne, tako da so bili pogoji odlični. Zaradi tega sem se odpovedal vzponu na vrh Raduhe in sem rajši dvakrat odsmučal z Durc do Grohata. Tudi vreme je bilo krasno, tako da sem med vzponoma "odmartinčkal" na toplem soncu, zaradi česar imam sedaj na obrazu "indijanske" barve (v bodoče ne bom več pozabil kreme za sončenje). Skratka bilo je krasno, vendar zaradi otoplitve ne bo več dolgo, čeprav sem se prismučal do pol poti do Bukovnika.
Matjaž Glavič -

Za Cmirom, 6.4.97

Cesta v Vrata je povsem kopna. V nedeljo je bilo vreme precej čudno: oblaki, veter in plohe so se menjavali s soncem. Imeli smo kar malo sreče, da nas v spodnjem delu ni ujela nobena ploha - ujele so nas višje gori, a tedaj že v obliki snega, kar ni bilo hudega. Vzpenjali smo se kar peš, saj je šlo bolje kot s psi. Šli smo na sedlo med Begunjskim vrhom in Cmirom (ker je pod Begunjskimi vratci gledalo ven veliko skal). Sedlo smo dosegli napol v megli, v močnem vetru, ki je prenašal sneg. Sem ter tja pa je vmes posijalo sonce - zato smo čakali trenutek boljše vidljivosti, da smo odsmučali v dolino. In smuka je bila fantastična - zgoraj kakih 10 cm svežega na trdi podlagi, pod zatrepom pa 3-5 cm svežega (ko smo se vzpenjali, ga še ni bilo), tudi na trdi podlagi. Nižje je bila podlaga že rahlo omehčana in smučanje je postalo skoraj rajski užitek. Kljub temu, da so bila spodnja melišča že precej kopna, smo uspeli (vmes smo morali dvakrat prestopiti par metrov kopnine) prismučati prav do roba gozda. Če ne bo kake vročine, se bo verjetno tudi naslednji vikend dalo prismučati precej nizko.
Mišo Jenčič -

Velika Mojstrovka, 6.4.97

Cesta na Vršič je prevozna do višine 1400 m iz gorenjske strani, s primorske pa je kopen do vrha! Pozor na gorske kolesaje! Sneg naprej do vrha Male Mojstrovke je pretežno trd in omogoča udobno hojo, peš ali s smučmi. Greben med Malo in Veliko Mojstrovko je bistveno težji kot poleti (opasti v vse smeri), zato turni smučarji brez alpinističnega znanja raje zavijte na višini cca. 2000 m na levo (zahod) in poiščite prehod levo od grebena, ki se spušča z Velike Mojstrovke proti jugovzhodu. Tam poteka tudi najlepša smuka, sneg je bil super, dovolj ga je bilo do višine 1600 m v smeri proti Drevesnici. Sicer pa na Mojstrovkah v nedeljo ni bilo gneče, dopoldne je okoli 11. ure razsajal aprilski vihar in ustvaril pravo visokogorsko vzdušje.
Aleš Rotar -

Krma - Kredarica, 31.3.

V Krmi se pripeljete lahko do Garaz, ce je seveda dovolj prostora za parkiranje in vam ni zal avta. Tudi ce ga pustite pri Kovinarski koci, se se vedno pripeljete na smuceh 100 m do avta, kar je za letos prijetno presencenje. Do visine 1800 m je nato vse lepo zasnezeno, nazaj grede se je bilo tudi po gozdu lepo smucati. Takoj nad koco v Zg. Krmi je kopen odstavek, ki pa ga da dol grede se kaksen teden lepo obsmucati (dol grede se drzite desno). Tudi okoli Apnenice je nekaj sumljivo tenkih reber. Nov sneg je zlasti nad 2100 m prav grdo sklozan. Skratka: smucanja je kar dosti, ni pa za ljubitelje samote.
Aleš Rotar -

Korošica (31.3.97)

V ponedeljek 31.4.97 sem se s smučmi sprehajal po kraškem svetu južno od Korošice. Nameraval sem smučati z Ojstrice. Iz Luč sem se peljal preko Planice po gozdni cesti proti planini Podvežak. Vsa križišča od Podvolovljeka dalje so opremljena z novimi smernimi tablami - v začetku sledimo smeri "Molička peč", nato "Podvežak". Pripeljal sem se do višine 1350m, kjer je bila cesta že zasnežena. V gozdu pa je bilo snega precej manj, zato sem moral še dobre pol ure nositi smuči - od ceste do sedla nad pl.Podvežak. Povzpel sem se levo na greben Deske. Močan veter in oblaki, ki so ovijali Ojstrico, so me prepričali, da sem spremenil načrt. Spustil sem se proti vzhodu mimo Vodotočnika proti planini Stare stale. Snega je bilo povsod dovolj. Bil je pomrznjen, mehak je bil le napihan sneg. Nadaljeval sem navzgor in nato v smeri poti, ki vodi s Presedlaja na Korošico (zimske markacije). Na Korošici so vhod v zimsko sobo popravili - kljub snegu je sedaj dostopna. Je lepa, čista, nova, s postajo za klic policije v primeru nevarnosti ... A pozor! Odprt je le nakakšen predprostor, kjer je prostora za eno do dve ležišči - ostalo je dobro zaklenjeno.

Začelo je snežiti. Od Sedelca sem se spustil proti kapeli in zasilni koči na Molički peči. Nadaljeval sem pod Velikim vrhom in preko Inkreta nazaj na pl. Podvežak in dalje do ceste. Prismučal sem vse do avta, le kopnini v okolici Podvežaka se nisem uspel izogniti.
France Sevšek -


Globoka konta in Vogli nad planino v Lazu, 16.3.97

Snega je na poti iz Blata do Laza že tako malo, da je najbolje hoditi peš. Tudi nove padavine ne bodo rešile sezone. Oba smuka, Pred in Za Debelim vrhom sta že kopna! Edina možna pot za turnega smučarja iz Laza je pod stenami Slatne in Krede, nato pa pod Prvim Voglom zavijte desno (severovzhod) strmo skozi dva žlebiča do roba Globoke konte. Snega je še dovolj! Globoka konta je vsa zasnežena in omogoča s srenači ali celo derezami (strm) prehod do Vratc. Spust s pobočja Srednjega Vogla (s cca 2200 m, nadaljni vzpon mi je preprečil orkanski veter) do Laza je bil idealen (in bo še kakšen teden), sneg je bil pravi pomladanski firn, le v senci pod stenami Slatne se je nekoliko vdiralo v napihanem snegu. Kraji so tam res divji in vredni obiska! Do Planine pri Jezeru je pot na dveh ovinkih tik nad planino bila že kopna. Tudi spust do Blata je bil prava frustracija, po odsekih pa sem uspel pridrsati še do ovinka pod slapom v Drti, zanesljivo pa danes to ni več mogoče.
Aleš Rotar -

Krma - Bohinjska vratca (23.3.97)

V Krmo se da pripeljati vse do garaž, t.j., do konca (je pa cesta mestoma zelo luknjasta). V gozdu je le še 5-10 cm snega in je vprašanje, ali se bo obdržal do naslednjega tedna. Višje gori je kar nekaj snežega snega: na 1000m 1 cm, na 1500m 15 cm in na 2000m 30 cm. Smuka po pršiču z Bohinjskih vratc je bila tako nepozaben užitek! Po plaziščih pod Draškimi vrhovi smo prismučali vse do avta, čeprav se tudi tam v spodnjem delu mnogokje kažejo gola rebra.

Cesta v Vrata naj bi bila prevozna vsaj do Turkove planine, nekateri pa naj bi se prebili celo do Aljaževega doma.
Mišo Jenčič -


Kanjavec 15,16.3.1997

Prevoznost ceste do planine Blata je odvisna od stopnje vasega socutja do vasega avtomobila. Vsekakor potrebujete snezne verige in na dveh mestih dovolj tezko nogo na stopalki za plin. Smuci smo nesli skoraj do Planine pri jezeru. Sneg je ze povsem pomladanski.Na poti iz Dednega polja do Vratc enkrat zmanjka snega, sicer pa je pot zelo prijetna. Nekaj vec pozornosti zahteva spust iz Vratc do Prehodavcev, kajti sneg je pri precenju pomrznjen. Sneg v grapi, ki se potem spusti do Rjave mlake pa je v popoldanskem casu prijetno mehak. Bivak na Prehodavcih je se vedno eden najlepse vzdrzevanih v nasih gorah. Sneg na Kanjavcu standardno odlicen, nekaj cm odmrznjenih na zbiti podlagi. Pri vzponu vseeno priporocam srenace. Smucali smo za Debelim vrhom. Ker smo mocno sumili, da na juzni strani Lazoviskega prevala ni vec snega, smo se spustili do Jezerc in od tam nadaljevali po letni poti do pl.Krstenice. Pri spustu na Jezerca je potrebno biti nekoliko previden in se raje drzite povsem levega pobocja gledano navzdol. Ce smucate direktno po grapi, snega na polovici zmanjka in preostane vam le dokaj neprijeten in predvsem strm sestop v turnih pancarjih. Od Konjscice do pl.Blato je mozno smucanje v priblizno dveh tretjinah poti. Ce imate nove smuci, vsekakor priporocam hojo. Pot je zgazena.
Ales Udovc -

Za Cmirom (9.3.1996)

Cesta v Vrata je prevozna do slapa Pericnik. Problem je seveda poledenela Kreda, sicer je cesta po vecini kopna. Tudi v gozdu ni nic snega, zato je potrebno smuci nesti do zacetka plaza. Tudi na spodnjem plazu snega ni v izobilju, vendar se je mozno po strmih in ozkih jezikih vzpenjati tudi s smucmi. Snega je zelo malo in je pomrznjen (skoraj leden), tako da so srenaci obvezni. Pri macesnih je potem snega veliko vec, tudi napihanega. Smucali smo iz Begunjskega sedla. Na prvi flanki je bilo kaksnih 25 cm prsica, podlaga pa ledena. Na bolj strmih pobocjih se je svez sneg tudi malo plazil. Na naslednji flanki je potrebno malo paziti na veliko kamenja, ki ocitno pada iz kopne stene. Sneg je odlicen za smucanje. Trda podlaga in na vrhu nekoliko napihanega prsica. Prismucati je mozno do gozda, potem pa ponovi vajo z nosnjo smuci do avtomobila (kaksno slabo uro).
Ales Udovc -

Kotovo sedlo, 16.3.97

Cesta v Tamar je sicer poledenela, vendar je brez večjih problemov prevozna vse do koče. Na plazu pod Šitami je nekaj cm svežega snega, ki je prekril staro ledeno podlago in močno olajšal vzpon. Tudi ta sveži sneg je bi mestoma zelo trd, vendar je dovolj uhojena peš gaz omogočala relativno varen vzpon. Tisti, ki so šli s psi, a so bili brez srenačev, so imeli še največ problemov. Na planoti Kotovega sedla, na soncu, pa je bil sneg je bil dobro osrenjen, a se ni pretirano udiral.
Smuka je bila en sam užitek: zgoraj mehko, v senci pa je nastal nekakšen zbit pršič, po katerem se je krasno vijugalo. Prismučali smo prav do avta.


P.S. Tole spletno stran sem - bolj ali manj po naključju - odkril šele pred kratkim (in ugotovil, da sem se z nekaterimi njenimi sotrudniki verjetno srečal na Rodici in/ali v Krmi...). Vse bralce bi spomnil, da obstaja tudi Decnet Notes konferenca GORE (ki se preslikava v Usenet konferenco si.rec.mountains) in da se v njej prav tako pojavljajo opisi trenutnih razmer.
Mišo Jenčič -


Kanin, 8.in 9.3.97

Nameravali smo narediti dvodnevno prečenje Kaninskega pogorja. Pa so nam bovški žičničarji (oziroma veter) precej spremenili načrte. V soboto žičnica ni vozila, zato sva se s kolegom odpeljala z avtom po cesti proti Krnici. Sneg je že precej pobralo in cesta je vseskozi kopna. Smuči sva nataknila šele nad planino, po dobri uri hoje. Vzpon skozi Krnico po čisto pomladansko predelanem snegu je bil prav prijeten. Pobočje Prestreljenika nad Prevalo pa je bilo povsem poledenelo, enako tudi smučišče. Strmine pod kočo Petra Skalarja pa so bile bolj neprijetne, saj se je poledeneli sneg mestoma tudi vdiral.
Prespala sva v zimski sobi koče Petra Skalarja. To je nekakšna zanemarjena ropotarnica v pritličju koče. Železna vrata se odpirajo navzven in precej razbijanja ledu in kopanja je bilo treba, da sva jih uspela odpreti. Glavno delo pa je opravil že nekdo pred nama, ki je izkopal skoraj dva metra globok dostop do vrat. Vedno znova ugotavljam, da je kultura zimskih sob pri naših planinskih društvih skoraj popolnoma izumrla!
Naslednji dan smo se trije spustili od zgornje točke smučišča proti Prevali (ledeno) in nadaljevali po pobočjih nad Krnico proti Grdemu Vršiču. Pravzaprav smo hoteli na Rombon, a nas kopna pobočja proti dolini niso posebej privlačila. Z Grdega Vršiča smo se spustili naravnost navzdol v Krnico in nadaljevali peš do ceste in avta.
France Sevšek -

Veliki Draški vrh, Viševnik 9.3.1997

Razmere so prav čudne, na senčnih straneh je sneg trd in zahteva pri smučanju zelo veliko pozornosti. Južne strani so povsem pomladanske, pobočje Viševnika je primerno za pašo! Spust s Srenjskega prevala proti Konjščici je do Jezerc idealen. Prav tako je zelo dober še spust z Draškega vrha (takoj z vrha se držite desno v smeri spusta, bistveno bolje kot po zorani vršni strmini!). Pod Jezerci do Konjščice pa je že premalo snega za dobro smuko, smučati se da dobro po izteku grape pod Ablanco in po senčnem gozdu desno od običajne poti! Za navite je boljša možnost vzpon z Jezerc nazaj na Srenjski preval in spust za Viševnikom (na S strani) do Rudnega polja.
Vročina je bila velika, zato so neznani turni smučarji odmetavali dele opreme. Dva puloverja sta privezana na ograjo sirarne na Konjščici. Kdor je iz obupa nad vročino na poti od Konjščice do Rudnega polja odvrgel eno od gamaš, jo dobi pri meni, če mi pošlje opis!
Ales Rotar -

Pl. Zgornja Krma (8. 3. 97)

Za toplim visokogorskim soncem in smucanju po plazovih pod Velikim in Malim Draskim vrhom sva s Heleno podala na potep do Pl. Zgonja Krma. Pri kovinarski koci v Krmi in malo naprej sva nastela ze zjutraj okoli 50 avtomobilov, last nasih in tujih ljubiteljev turne smuke. Odlocite se sami, vendar uzitki ob smucanju na dolgih in strmih plazovih kljub veliki guzvi se vedno ostajajo. Svojega jeklenega konjicka sva pustila ze v Zg. Radovni, do kjer pa se je mozno v povratku lepo prismucati. Sonce je tam kjer te doseze ze presneto toplo, na plazovih in dolini, ki pa so bili v senci vse do zgodnjega popoldneva, pa je bilo se zelo trdo! Za kratek dopoldanski izlet je tura prav prijetna, pod Kredarico pa tudi sonce ze omehca sneg (ponekod skoraj malo prevec) in olajsa smuko. Razmere bodo zaradi osojne lege se kar nekaj casa dobre, se posebej ce ne bo novega snega. Za bolj podjetne je okoli planine Zg. Krma kar nekaj variant, ki jih je mogoce speljati v enem dnevu. Pa ne pozabite soncne kreme!
Miha Janezic -

Opozorilo (Rodica 02.03.97)

Rodica je v tem casu kljub toplim dnevom ena bolj zahtevnih tur, saj brez derez in cepina (ki ju moramo tudi znati uporabljati) postane zelo nevarna. Severna, sencna pobocja so ponekod obupno trda (kot kaze je dezevalo, na severnih straneh je pa vseeno tako hladno, da je zmrznilo). Velika je torej nevarnost zdrsev (v casopisu je bil primer iz Jalovcevega ozebnika - ravno nekaj dni pred tem sem izvedela, da je tam 2cm debel vodni led). Razmere so take, da je smucanje po severnih pobocjih precej zahtevno, na juznih pa skoraj ni snega. Toliko zaenkrat.
Katja Snuderl -

Komna - Krn (2.3.97)

Pretekli konec tedna (1. in 2. marca) sem preživel v Krnskem pogorju. Bilo je zelo vroče in na prisojnih pobočjih je sneg skoraj vidno izginjal. Pot s Komne na Bogatinska vratca na nekaj mestih že kaže podlago. Kljub temu pa so zjutraj vsa pobočja zelo poledenela(!), osojna pa ostanejo taka ves dan. V teh razmerah se lahko, tudi na navidez nezahtevni turi brez ustrezne opreme (cepin, dereze) in izkušenj, hitro znajdemo v nevarni pasti. Ne zanašajte se na ocene težavnosti turnih smukov - spremenjene razmere ponavadi postavijo vse ocenjevanje na glavo! Pobočja, ki smo jih v pomladanskih razmerah že večkrat brez težav presmučali, nam poledenela kaj lahko postrežejo s kakšnim neljubim presenečenjem.
Strmina od Krnskega jezera do Škrbine je bila zjutraj tako trda, da je bilo treba smuči naložiti na nahrbtnik ter se vzpenjati z derezami na nogah in cepinom v roki. Do opoldne je poledenelost popustila le na redkih mestih. In vendar sem prejšnje popoldne po vzhodnih pobočjih Šmohorja proti Doličem smučal v povsem pomladanskih razmerah!
France Sevšek


Voje - Triglavska jezera (1. 3. 97)

Z Heleno sva bila namenjena na Kanjavc, vendar sva zaradi zdravstvenih težav pot. zaključila že na začetku naslednjega dne pri "ledvički". Hribom se do visine 1400 m že zelo pozna odjuga in dež v zadnjem tednu februarja. Višje do višine 2000 m so razmere povsem pomladanske, kjer pa zjutraj mački vsekakor pomagajo k boljšemu občutku pri hoji na smučeh (še posebej v osojnih legah). Nad 2000 m so razmere se zelo zimske a je sneg v osojah večinoma že predelan, ponekod pa še zelo trd ali leden, z malenkostjo napihanega novega snega (v strmini cepin in dereze niso odveč, se posebej zjutraj). Cesta do planine Blato je prevozna z verigami samo zjutraj, če je sneg še zmrznjen. Avto sva pustila v Vojah in odpešačila do planine Jezero, kjer sva nataknila smuči. Pot do planine Ovčerije je zvožena !!! verjetno z motornimi sanmi. Do 7 Jezer je pot vseskozi zasnežena z izjemo južnega pobočja (cez Peske) med sedlom in prvim gozdom. Zimska soba na 7 Jezerih je še vedno taka kot nekoč in zadnji čas je, da bi nekdo dal pobudo za zamenjavo zgornjih vrat (sama lukna, vrata fuč). Naslednji dan sva nad ledvičko žal obrnila...Smučala sva se po poti prihoda do avtomobila z izjemo poti čez Peske in nekaj 100 m ceste na južnih pobočjih, ki pelje z pl. Blato v Voje. Neverjetno se je otoplilo, na Bohinjskih planinah je bilo tja do 15 stopinj +, verjetno pa sva bila ena zadnjih, ki sva se prismučala vse do doline (v Bohinju NI VEC snega). S pl. Jezero do Blata ni čez pot podrta le ena smreka temveč vsaj tri!... V hribih je vse manj snega. Pri takšnih temperaturah kot so sedaj bo v kratkem možno smučati le še nad 1500 m, pa se to na severnih, osojnih pobočjih. Razmere so povsem aprilske ali celo majske...
Miha Janezic

Tolsta Košuta (2055m) (1.03.1997)

Cesta od Medvodja, mimo Košutnika do parkirišča, kjer se prične kolovoz, ki vodi na Zg. Dolge njive je kopna. Od tu naprej pa do vrha Tolste Košute, sem po zasneženem kolovozu, pašnikih in grapah lepo s smučmi na nogah prišel do vrha Tolste Košute.
Razmere so ugodne tudi za obisk Plešivca.


Matija Medved


Tegoška gora 2025m (27.02.1997)

Na Tegoški planini je še vedno dovolj snega in tudi vzpon na koto 2025m, to je vrh, ki je 1 km zahodno od Tegoške gore (2044m) opravimo v celoti s smučmi. Pot na goro so popestrili cvetoči telohi, na vrhu pa je tisti dan močno pihalo in najlepše se je bilo spustiti po spomladanskem snegu in strmem pobočju v zavetje pastirske koče. Gozdna cesta je še vedno skoraj v celoti zasnežena.
Matija Medved

Planina V lazu, Zadnji Vogel 2327 m (23.2.97)

Cesta skozi Suho je z nekaj truda prevozna do planine Blato. Ker pa je vseskozi zasnežena, sem raje pustil avto na prvem primernem kraju in ob povratku sva s kolegom smučala vse do avta. Spust po poledeneli cesti sicer ni bil poseben užitek, ekološka zavest pa je bila malo le pomirjena.
Od planine Blato sva šla s smučmi do planine V lazu. Nameravala sva na Ograde, a je sonce že precej pobralo sneg na njihovih pobočjih. Zato sva se raje odločila za Vogle. Na Zadnji Vogel sva se vzpela po grapi pod Slatno, nato desno okoli Srednjega Vogla ter po grebenu na vrh. Zgoraj je bil sneg pomrznjen in spihan do štrlečih kamnov, v srednjem, prisojnem delu poti so bile razmere povsem pomladanske, senčna severna pobočja pa so ostala ves dan pomrznjena. Kljub hladnemu vetru sva na vrhu kar nekaj časa uživala razgled. Vsa pobočja v smeri sonca so se svetila prekrita z ledeno skorjo.
Vrnila sva se po poti, kjer sva prišla. Tudi kolovoz proti planini Blato ni predstavljal večjih težav, le na ozko splužena pot proti planini Pri jezeru je še vedno taka, da res ne veš kaj bi z njo.
France Sevšek

Tegoška gora 2044m (12.2.1997)

Tegoška gora (2044m) je vrh v srednjem delu Košute.
Cesta od Medvodja do Košutnika je kopna. od Košutnika proti Kofcam je cesta splužena v dolžini 1.3 km in je prevozna z osebnim avtomobilom. Od tu naprej je cesta zasnežena in približno po 1.5 km opazimo tablo Tegoška planina, zavijem s ceste in ob robu gozda pridemo do planine se povzpnemo na sedlo nad planino. Od tu naprej se po pobočju, kjer so še vidni ostanki ograde, ki jo je postavil Born, povzpnemo do višine 1800m, kjer je zmanjkalo snega vendar nas čaka lepo presnečenje če prečimo 50m proti vzhodu, kjer nas čudovito snežišče pripelje do vrha Tegoške gore. Spust poteka po smeri pristopa.
Matija Medved

Podrta gora (9.2.97)

Pravi užitek je bilo za naš kulturni praznik iti z Vogla na Komno. Vreme je bilo toplo, sončno in sneg lepo pomrznjen. Srenači so opravili svoje delo. Naslednji dan smo se preko planine Govnjač vzpeli po grapi med Podrto goro in Zelenim vrhom. Zgornji del smo opravili peš. Z Malega vrha Podrte gore smo smučali po SV pobočju proti Mohorju in dalje skozi Ukanško Suho. Zadnji del poti nam je močno zagrenilo podrto drevje. Sneg je bil povečini pomrznjen, vendar ne tako trd, da robniki ne bi 'prijemali'.
Baje je pot od Savice, do sem je cesta prevozna brez težav, na Komno zelo poledenela in neprijetna zaradi podrtega drevja.
France Sevšek

Slatna (cca 2050m), Julijske Alpe, področje Fužinskih Planin, 26.1.1997

Razmere so bile ugodne, vzpon iz Stare Fužine na smučeh možen od vasi. Cesta do Blata je lepo zasnežena in steptana, od Blata do Pungarta (pod Pl. Jezero) zvožena, naprej do planine gaz in smučina. Snega od cca. 40 cm v dolini do dobrih 100 cm na planini. Sneg izven gazi/poti večinoma mehak. Naprej proti Dednem polju smučina (prek 1m snega), sneg se malo predira, nad Dednim poljem (skozi dolino Za Kopico in potem po prvi večji konti desno skozi strm žleb na vrh) razmere skoraj idealne, sneg drži, nekaj cm novega. Spust do Dednega polja idealen, malo trdo, potem prav do Bohinjskega jezera brez težav, le pot med Jezerom in Blatom je nevarno ozka in globoka, pa še ledena (pozor, na višini 1250 m je v esastem ovinku podrta velika smreka prek poti, ne spuščaj brez kontrole). Ni za neuke!!! Razmere bodo (če ne bo padavin) zelo dobre tudi naslednji teden. Pobočja obrnjena na jugozahod so najboljša.
Ales Rotar

Domov