Karavanke

(Greben Košute)
Hruški vrh
Stol
Vrtača
Košutica
Košuta
Med Košuto in Storžičem

Hruški vrh

Slika Hruškega vrha S Kleka je lep pogled na greben Karavank s Hruškim vrhom v ospredju in Julijskimi Alpami na nasprotni strani doline.

Zelo lepo smučarsko področje nad Jesenicami. Z Jesenic se peljemo po cesti proti Planini pod Golico in nato zavijemo levo proti Plavškemu Rovtu mimo kmetije Zakamnik. Ko preči cesta travnik s senikom se lahko vzpnemo po kolovozih in gozdu navzgor do Hruševske planine. Od tod gremo lahko desno na Rošco in nato po grebenu na Hruški vrh. Vrh lahko dosežemo tudi po levi (zahodni) strani. Turo lahko nadaljujemo po grebenu na Dovško Babo (1892m). Z nje se najlepše spustimo na avstrijsko stran pod Hruški vrh in se nato zopet vzpnemo nazaj na greben. S Hruškega vrha lahko v ugodnih razmerah smučamo naravnost navzdol na Hruševsko planino, drugače pa po pobočjih proti Rošci.

Druge možnosti: Še lepši pristop na Hruški vrh pa je preko Jeseniške planine. Namesto da bi zavili levo preko travnika proti Hruševski planini nadaljujemo pot še malo po cesti in nato najdemo levo navzgor gozdno pot proti Jeseniški planini. Od tam se vzpnemo na Klek (1754m), smučamo navzdol do sedla Rošca in se po grebenu vzpnemo na Hruški vrh.

cesta - Klek, Hruški vrh, Dovška Baba


Stol (2236 m)

Slika Stola (Greben Belščice z vrha Stola)

Turo začnemo po cesti skozi Završnico - z avtom dokler gre, naprej pa peš (na smučeh). Pri naselju počitniških hišic (Tinčkova koča), kjer se cesta konča zavijemo levo skozi gozd proti zagonu. Stezo kmalu zapustimo in se vzpenjamo levo skozi gozd v smeri široke grape. Gozd kmalu zamenja ruševje in nato strmo pobočje. Strmina pod Finžgarjevo skalo popusti in odpre se nam kotanja, ki sega do roba Malega Stola. Na koncu kotanje najdemo primeren prehod levo in že smo pred Prešernovo kočo. Do vrha Stola je sedaj pred nami le še kratek sprehod. Navzdol lahko smučamo v smeri pristopa.

Druge možnosti: (a.) Na Stol lahko pridemo tudi od Tinčkove koče skozi Zagon in V kožnah. Vseskozi sledimo dolini, ki se počasi obrača proti levi pod Belščico in nas pripelje na sedlo med Velikim in Malim Stolom.
(b.) Zelo pogosto uporabljen je tudi pristop z Zelenice. Od planinskega doma se spustimo do Doma Iskra in nato po poraščenem pobočju do sedla Šija (1639m), od koder se spustimo v dolino V kožnah. S sedla Šija se lahko povzpnemo tudi na Vrtačo.
(c.) Ko so ugodne razmere, je morda najlepši pristop na Stol z juga po Zabreškem plazu. Predvsem pa je to smučarsko zelo lepa smer. Iz Završnice sledimo najprej cesti proti Valvasorjevemu domu, nato preko travnikov desno navzgor do Zabreške planine. Od tod malo desno v grapo Zabreškega plazu in po njej na vrh.
(d.) Od severa kaže Stol bolj skalnato podobo. V steno se do grebena zajeda nekaj grap, ki so tudi turnosmučarsko zanimive. V ugodnih razmerah je nezahtevna Široka riža, ki jo dosežemo desno s ceste, ki pelje proti Celovški koči.

Završnica - Stol


Vrtača(2180m)

Slika Vrtace Pogled na Vrtačo z vrha Stola.

To je zelo opazen vrh med Stolom in Zelenico. Na južni strani je znan tudi pod imenom Nemški vrh. V strmih pobočjih se dviga nad dolino Završnice. Vzhodni greben Vrtače pa skriva dolinico Suho ruševje, ki se razteza od Doma na Zelenici pod Palec.

Avto pustimo na Ljubelju in se odpravimo preko smučišča do Doma na Zelenici. Spustimo se do Doma Iskra in nato dvignemo v smeri letne poti skozi gozd do prevala Šija (1639m). Od tod se vzpnemo po pobočju Vrtače tako, da pridemo na greben levo od vrha. Odvisno od razmer gremo na vrh peš po grebenu. Smer smučanja izberemo glede na smežne razmere - pretežno pa se držimo smeri pristopa.

Druge možnosti: (a.) Od Doma na Zelenici gremo lahko tudi preko smučišča na pobočje Vrtače in nato prečno navzgor dokler ne pridemo do smeri pristopa s Šije. (b.) Iz doline Suho ruševje se lahko tudi vzpnemo po strmem žlebu naravnost na vrh Vrtače.

Ljubelj - Vrtača


Košutica (1968 m)

(Greben s Košutice proti Ljubelju)

Košutica, imenovana tudi Baba, je lep vrh v mejnem grebenu med Ljubeljem in Košuto. Nudi nam lepe razglede in veliko užitka v samotni naravi.

Vzpon začnemo z ovinka na ljubelski cesti pred spomenikom. Po cesti se dvignemo preko plazu pod Zajmenovimi pečmi in nato po dolini, ki jo zapira Hajnževo sedlo. Sledimo cesti levo do planine Korošica, kjer je dobro vzdrževana planšarija z možnostjo zasilnega prenočevanja. Od planine prečimo redko poraščeno pobočje Košutice levo navzgor proti severu dokler ne dosežemo mejnega grebena. Po njem nadaljujemo vzpon proti vrhu. Ob neugodnih razmerah (plazovito, poledenelo, spihano in strmo) zaključimo vzpon na primernem mestu. Smučamo nazaj po grebenu v smeri Ljubelja, se malo vzpnemo in nato na sedlu po katerem postane nadaljnja pot po grebenu smučarsko težavna (Žerjavova planina) zavijemo levo po travniku in po poseki navzdol. Držimo se rahlo desno in v strmem gozdu naletimo na kolovoz, ki nas pripelje vse do glavne ceste v bližini spomenika.

Ljubelj - planina Korošica - Košutica


Košuta

Slika Košute (Pogled na greben Košute z vrha Tolste Košute.)

Greben Košute nudi nekaj lepih turnih smukov. Pobočja so precej strma in zato nevarna kadar so poledenela ali plazovita. Najbolj priljubljena sta vzpona s Kofc na Veliki vrh (2088m) in na Kladivo (2094m). Proti vzhodu slede še Tegoška gora, Košutnikov turn in Tolsta Košuta. V nestalnih razmerah (npr. zgodaj pozimi) pa se je mogoče povzpeti na Plešivec (1801m) in uživati v pogledih na greben Košute.

Dostop je z avtom iz Tržiča skozi Jelendol. Če želimo iti na vzhodni del Košute potem tu zavijemo levo po cesti navzgor proti Kofcam - z avtom ali peš - pač glede na snežne razmere. Za zahodni del grebena pa se peljemo naprej skozi Medvodje in dokler gre, navzgor proti Košutniku. Na planini Kofce je planinska koča, na planini Šija pa dom, ki ga oskrbujejo taborniki. Obe postojanki sta odprti ob koncu tedna, nimata pa zimske sobe. Na planini Spodnja Dolga njiva je pastirska koča, ki je tudi pogosto odprta in oskrbovana.


Veliki vrh (2088 m)

Veliki vrh in Kofce gora sta vrhova v zahodnem delu Košute nad domom na Kofcah. Bližina planinske koče, enostavna orientacija in v ugodnih razmerah sorazmerno majhna zahtevnost vzpona so glavni razlogi za veliko priljubljenost te ture.

Iz Jelendola nadaljujemo po cesti in po stezi skozi gozd proti Kofcam. Od planinske koče se vzpnemo preko manjšse vzpetine do vznožja grebena Košute in nato po najprimernejši smeri na greben. Za vzpon na Veliki vrh se usmerjamo proti levi, tako da pridemo na greben le malo bolj desno od vrha. Po grebenu se lahko sprehodimo še na Kofce goro. Za smuk navzdol nam je na razpolago celotno pobočje - smer izberemo glede na snežne razmere in naše smučarske želje.

cesta - Veliki vrh


Kladivo (2094 m)

Zahodni del grebena Košute je v primernih snežnih razmerah skoraj povsod lahko dostopen. Težave naraščajo šele, ko gremo bolj proti vzhodu. Pristop na Kladivo si lahko precej poljubno izberemo. Ponavadi gremo po cesti in stezi preko planine Ilovica na planino Šija, kjer taborniki skrbe za okrepčilo v nekdanji postojanki jugo-vojske. Po precej strmih pobočjih se vzpnemo na greben, pri čemer se usmerjamo nekoliko levo od vrha. Spust poteka pretežno v smeri pristopa.

(S planine Šija je lep pogled na Kamniško Savinjske Alpe)

cesta -Kladivo


Tegoška gora (2025m)

Iz Jelendola po cesti proti Kofcam in na križišču (1216m) desno po cesti, ki pelje proti Šiji. Prečimo planino Pungrat in se vzpnemo po pobočju na Tegoško goro. Smučamo lahko naravnost navzdol preko Tegoške planine ter po posekah in kolovozih do ceste, kjer smo turo začeli.

cesta - Tegoška gora


Tolsta Košuta (2057m)

Tolste Košuta

Tolsta Košuta je zadnji vrh na vzhodu Košute. Dviga se v strmih pobočjih iznad planine Zgornja Dolga njiva. Na vrh se povzpnemo brez orientacijskih težav s te planine. Nato nas čaka dobrih 400m lepega spusta pretežno v smeri pristopa. Turo lahko še zaokrožimo z vzponom na Plešivec.

Košutnik - Tolsta Košuta


Med Košuto in Storžičem


Plešivec (1801m)

Slika Plešivca Z vrha Tolste Košute je Plešivec komaj opazna redko poraščena vzpetina.

Ko zapade prvi sneg in se pokrajina blešči v soncu se odpravimo na Plešivec. Ni kakšen prav pomemben vrh, je pa ravno dovolj odmaknjen od grebena Košute, da nam nudi lepe razglede. In če gremo peš po zasneženi cesti vse od Medvodja (850m) je to že kar lep sprehod. S ceste sledimo letni poti mimo lovske (?) Koče na planini Spodnja Dolga njiva in nato po dolini navzgor do lepe planote Zgornja Dolga njiva. Tu zavijemo desno in se po redko poraščenem svetu povzpnemo na vrh Plešivca. Navzdol smučamo po poti pristopa. Še lepše pa je, če nam razmere dopuščajo spust skozi redek gozd levo od naše sledi proti zgornjemu koncu travnika Spodnje Dolge njive.

Medvodje (Košutnik) - Plešivec


Veliki Javornik (Ženiklovec)(1715 m)

Veliki Javornik ali Ženiklovec je priljubljena izletniška točka Tržičanov. Kljub temu, da je smučarski dom na planini Javornik pred nekaj leti pogorel, pa je na sedlu Dol (1448 m) stalno oskrbovana postojanka. Turno smučarsko je Ženiklovec zanimiv predvsem pozimi, ko zapade svež sneg. Vrhno pobočje je travnato in nudi približno 200 do 300m višinske razlike spusta tudi kadar snega ni prav veliko. V dolino pa nato smučamo po gozdnih cestah in kolovozih.

Iz Tržiča se odpeljemo skozi Lom in dalje po cesti proti Domu pod Storžičem. Na začetku travnika pod domom se usmerimo po kolovozu levo navzgor skozi gozd. Izbiramo primerne poti, ki vodijo navzgor. Končno pridemo na cesto, ki vodi iz Grahovš do koče na Dolu. Po njej ali po bližnjicah pridemo na sedlo Dol. Nadaljujemo proti vzhodu po travnikih mimo pastirskega stanu, pogorelega smučarskega doma in ob ostankih nekdanje vlečnice na vrh. Smučamo najlaže po smeri pristopa. Ob primernih razmerah lahko tudi pred planino Javornik zavijemo levo in se spustimo strmo po čistinah na Reberčev rovt.

cesta - Veliki Javornik



Domov

© Copyright France Sevsek(960610)