Sredogorje


Blegoš
Porezen
Ratitovec
Javornik nad Tržičem
Menina
Lepenatka
Mrzlica
Snežnik


Blegoš (1562 m)

Slika Blegoša (Pogled na Blegoš izpod Kovka (1274m))

Ko po nekajdnevnem sneženju posije sonce je Blegoš ravno pravi. Nudi 'uživaške' sprehode po zasneženem gozdu, lepe razglede in smuko po travnikih tudi ob bolj skromni količini snega. Možnosti za pristop je veliko. Najpogosteje se odločim za pristop s severa. Zapeljemo se skozi Železnike in nato levo proti Davči. Po kakšnem kilometru pridemo do odcepa za Farji potok (kažipot: Potok). Pred mostom lahko pustimo avto. Če pa je snega manj in je cesta posuta, pa nadaljujemo z avtom do vasi. V skrajnem primeru se zapeljemo skozi vas in nato po strmi cesti desno do Šturma (?). Nadaljujemo preko travnika mimo kmetije in levo po kolovozu. Preko travnate planjave pod Kovkom pridemo na kolovoz, ki mu sledimo vse do stičišča s potjo, ki pripelje s Črnega vrha. Sledimo kolovozu levo po grebenu skozi gozd in preko travnikov. Ne pustimo se zapeljati markacijam levo skozi gozd! Po krajšem spustu pridemo na pot in po njej do koče. Od koče na Blegošu je le še kratek vzpon na vrh. Nazaj smučamo pretežno po poti pristopa.


Farji potok -Blegoš


Porezen (1590 m)

Slika Porezna (Pogled na Porezen z vrha Blegoša)

Porezen nam nudi nekaj lepih zimskih sprehodov. Travnate strmine pa poskrbijo tudi za užitek ob vijuganju po svežem snegu.

Zelo lep je pristop iz Davče. Od Železnikov nadaljujemo z avtom po cesti v Davčo. V začetku sledimo kažipotom za smučišče na Črnem vrhu nad Cerknim, vendar ne zapustimo doline potoka Davče. Nadaljujemo proti Zgornji Davči. Avto lahko pustimo pred veliko delavnico, kjer se desno odcepi cesta proti Jemcu. Levo, preko mosta, se po kolovozu vzpnemo mimo Vrhovca, prečimo cesto in se pri kmetiji Pod gozdom usmerimo desno po gozdi cesti. Tej cesti v glavnem sledimo vse do vrha Porezna. Cesta je zasnežena in zato predvsem v zgornjem delu slabše vidna. Od sedla Velbink (1331 m), kjer je levo (na cerkniški strani) lovska koča, po desni obidemo manjšo vzpetino. Od naslednjega sedla pa sledimo raje kar grebenu, ki ga označuje ograja za živino. Z vrha Porezna bi se lahko desno spustili do planinske koče, ki pa je pozimi skrbno zaklenjena in ne nudi nikakršnega zavetja. Sestopimo lahko po poti pristopa.

Ta pristop na Porezen je orientacijsko precej nezahteven, saj vseskozi sledimo grebenu. Nekaj pazljivosti zahteva le izbira primernih gozdnih cest v spodnjem delu poti. Vendar je ta tura precej dolga in naporna, predvsem v svežem snegu.

Druge možnosti: Na Porezen se lahko vzpnemo tudi po travnati strmini desno (severno) od vrha. Od Zgage, ob cesti, ki pelje od Železnikov do Petrovega Brda, se vzpnemo po cesti in travnikih mimo Jureža in nato po kolovozu desno skozi gozd proti pobočju Porezna ter po travnatih strminah na greben. Ta smer je primerna tudi za sestop, vendar pa je priporočljiva le kadar ne groze plazovi.


Davča - Porezen


Menina (1508 m)

Menina planina je klasično turno smučarsko področje. Za današnjo rabo so te ture skoraj preveč 'sprehajalne'. Vendar pa pride kdaj pa kdaj tudi čas, ko se nam prav taka tura prileže. Posebno po oblinem sneženju je lepo narediti dolg sprehod skozi gozdove in preko travnikov.

Turo pričnemo na Črnivcu. S ceste, ki pelje proti Tomanu se pri počitniških hišicah odcepi markiran kolovoz desno v gozd. Na grebenu pod televizijskim pretvornikom se spremeni v stezo. V splošnem sledimo grebenu po levi (severni) strani. Prečimo travnike Tomanove planine, planine Ravne in planine Travnik. Na Ravneh in Travniku sta pastirski koči, ki nam lahko nudita zasilno (!) zavetje. Travnato planjavo palnine Travnik prečimo v rahlem vzponu proti vzhodu do gozda, kjer najdemo nadaljevanje markirane poti. Pod Kurjim vrhom pridemo na cesto, ji sledimo en ovinek in se nato usmerimo strmo navzgor na travnike planine Globače. Mimo opuščenih stanov nadaljujemo v isti smeri. Prečimo gozd in se povzpnemo do planinske koče na Menini planini, ki jo najdemo v bližini od daleč vidnega radijskega stolpa. Najvišji vrh Menine, Vivodnik (1508 m), z razglednim stolpom, je približno 20 minut oddaljen od koče v JZ smeri. Smučamo lahko v Gornji Grad. Po pobočju desno od ceste pred planinsko kočo se spustimo do gozda in nato po poti navzdol. Prečimo gozdno cesto in pridemo ponovno na cesto, ki vodi v Bočno. Kmalu jo zapustimo po markirani poti levo - skrajšamo si velik ovinek. Pri kmetiji Senprimožnik pridemo ponovno na cesto. Sledimo ji le en ovinek. Pod kmetijo se po travniku spustimo do pod cerkve sv. Florjana. Poiščemo kolovoz, ki po desni obide cerkev in se po njem spustimo do Gornjega Grada.

Ta tura je precej naporna in orientacijsko zahtevna. S Črnivca do vrha Menine hodimo pretežno po gozdovih. Pot je redko markirana in zahteva dobro poznavanje terena in smisel za orientacijo. Smučamo predvsem skozi gozd in po precej strmih kolovozih.


Črnivec - Menina - Gornji Grad


Lepenatka (1425m)

Sprehod s Črnivca preko Kranjske rebri na Lepenatko in spust v Gornji Grad je lepa zimska tura, ki jo je najbolje opraviti kadar je snežna odeja tudi v dolini primerno debela.

S Črnivca (902 m) se odpravimo po markirani poti skozi gozd proti vrhu Kranjske rebri. Na vrhu se nam odpre lep razgled na Kamniške Alpe, ki jih obvladuje mogočna Ojstrica. Po kratkem spustu mimo Kašne planine sledimo še malo cesti po grebenu in nato nadaljujemo po markirani stezi skozi gozd preko sedla Kunšperk na vrh Lepenatke. Če so razmere zelo neugodne nam morda lahko olajša pot gozdna cesta, ki preči skoraj (z eno prekinitvijo) celotno pobočje na severni strani kakšnih sto metrov pod grebenom. Z vrha Lepenatke smučamo po levem (jugovzhodnem) travnatem pobočju. Skozi gozd pridemo nato levo na gozdno cesto. Ko cesta zavije odločno levo nadaljujemo pot skoraj proti jugu po precej strmem kolovozu. Gremo mimo kmetije in levo preko travnikov. Z nekaj sreče lahko najdemo travnate prehode vse do asfaltne ceste v Kanolščici.


Črnivec - Lepenatka - Gornji Grad


Mrzlica (1122 m)

Slika Mrzlice

Čeprav Zasavje nima zelo znanih turnosmučarskih vrhov, pa nam vseeno lahko nudi veliko veselja v zgodnji zimi. Ko zapade svež sneg in so gozdovi najlepši, je sprehod na Mrzlico pravo doživetje. In na travnatih pobočjih je potrebno le malo snega, pa je že mogoče smučati.

Skozi Hrastnik se zapeljemo v Čeče. Avto lahko pustimo na odcepu poti za Goveji potok in se odpravimo preko travnikov navzgor. Skozi krajše gozdnate odseke nam pomagajo kolovozi. Pridemo na vozno cesto in nato do 'planinsko - rudarskega doma' na Kalu. To je stalno odprta postojanka gostilniško-hotelskega tipa. Od doma nadaljujemo po gozdnatem grebenu proti severu. Dosežemo sedlo in se nato po travnikih vzpnemo na vrh Mrzlice. Do avta se vrnemo v glavnem po smeri pristopa.


Čeče - Kal - Mrzlica


Ratitovec (1642 m)

Slika Ratitovca (Pogled na Ratitovec z vrha Blegoša)

Ko se pozimi doline duše v vlažni megli in ko razmere niso prav ugodne za visokogorje, je vzpon na Ratitovec pravo doživetje.

V Železnikih se usmerimo po cesti proti Dražgošam, vendar že po kakšnih stotih metrih zagledamo kažipot levo za Dašnjico. Lepa asfaltirana cesta se po naselju novih hiš spremeni v gozdno cesto. Sledimo ji (na smučeh, če je dovolj snega) navzgor ob potoku in nato levo v smeri Podlonka. Ko pridemo iz gozda se pri novi hiši usmerimo navzgor preko travnikov ob potoku. Vzpenjamo se mimo hiš, prečimo cesto in končno pridemo do lovske koče. Od tod sledimo markirani stezi, preko gozdne ceste in se rahlo levo usmerimo navzgor skozi gozd. Kmalu zadanemo na zelo obljudeno stezo, ki pripelje s Prtovča. V glavnem sledimo tej stezi do vrha. Neporaščeno pobočje pod vrhom lahko premagamo tudi naravnost navzgor, kadar razmere to dopuščajo.

Razgled z vrha je mogočen: Julijske Alpe s Triglavom, pa Karavanke, bližnja Blegoš in Porezen. Pod nami pa je pozimi pogosto megleno morje za povratek v katero se kar ne moremo odločiti. Vendar se prej ali slej le spustimo navzdol, v glavnem sledeč smeri pristopa. Po zgornjem strmem pobočju pride na vrsto smuk po stezi skozi gozd in nato užitek po prostranih travnikih Podlonka, kjer je mogoče smučati tudi ob zelo skromni smežni odeji.

Druge možnosti: Precejšnji del opisane ture lahko opravimo tudi tako, da se po asfaltni cesti zapŠeljemo mimo Prtovča do Podlonka. Večina izletnikov pa se odloči za pristop na Ratitovec kar s Prtovča. Dolg in smučarsko manj zanimiv pristop pa je mogoč tudi s Soriške planine.


Podlonk - Ratitovec


Snežnik

 (Vrh Snežnika)



Domov
© Copyright France Sevsek (960610)